Zakaj boš najprej izbrala negativizem (tudi če si pozitivček)

Nov dan. Najprej je tu jutro, nato že večer. Kaj se zgodi vmes? Vase srkamo ogromno novih trenutkov in dogodkov. Pomnožite to x 365. Kako velika postane ta številka?

So vsi dnevi lepi? Ne. Kakšne dogodke bi najraje za vedno izbrisali iz spomina. Tiste, kjer so tekle solze sreče, ponosa, veselja, poguma, hvaležnosti, pa bi, če bi se le dalo, vgravirali v svojo podzavest, da bi lahko kadarkoli nazaj priklicali vse občutke, ki so nas takrat preplavili.

A ljudje smo pozabljivi. Mislimo, da si bomo stvari zapomnili. Vse. Od tistih pomembnih do tistih manj pomembnih. Tukaj se precej precenjujemo.

  • Vaja 1 – kaj ste jedli danes za kosilo?
  • Vaja 2 – kaj ste jedli včeraj za kosilo?
  • Vaja 3 – kaj ste jedli en teden nazaj za kosilo?
  • Vaja 4 – kaj ste jedli točno en mesec nazaj za kosilo?
  • Naj raje ne vprašam, kaj je bilo točno eno leto nazaj na vašem meniju, ne?

Na katera vprašanja bi mi znali podati odgovore? Jaz sem že za včerajšnje kosilo v dvomih. Ja, to so res trivialne zadevice, nekaj vsakdanjega, ampak kaj če delamo isto z zadevami, ki nas razveselijo? Čisto zato, ker jih je toliko v našem življenju? In posledično jih potem vržemo v koš z imenom “Nič posebnega.”

Potem so tu še tisti črni, grdi dogodki. Situacije, ko nas je kdo razočaral, prizadel, ko smo se počutili nesposobne. S kolikšno hitrostjo bi mi znali našteti vse takšne trenutke, ki so se zgodili v tem letu? Hitreje, ne? Ampak, če pogledamo skupek tistih lepih in težkih dni, katerih mislite, da je bilo več?

Če niste ravno kakšno izvenzemeljsko bitje, potem vam moram povedati, da so tudi vaši možgani v osnovi naravnani na to, da si bolj zapomnijo negativne dogodke.

Negativni dogodki so lepljivi.

Negativni dogodki imajo večji vpliv na možgane posameznika, kot pa pozitivni. Ne samo na tvoje … od vseh ljudi. Vsi smo tako naravnani. Nekateri ljudje imajo res pozitivnejši pogled na svet, ampak vsi si neprijetne stvari zapomnimo hitreje, močneje in bolj v detajle.

Zakaj? Zakaj bi si to sploh počeli? Nagonsko. To smo “podedovali” še iz časov, ko smo živeli v jamah in te je sprostitev lahko stala življenja. Seveda zdaj, če se gremo sprehajati iz hiše, nas ne bo poteptal mamut ali pojedla kakšna ogromna divja mačka. Precej bolj udobno nam je kot tisoče let nazaj, a evolucija telesa se žal ne dogaja tako hitro kot vsi naši novi izumi.

Zato možgani še vedno preventivno vsakemu, tudi manj prijetnemu dogodku, dodelijo oznako NEVARNOST!! POZOR, POZOR, POZOR. PAZI SE IN SI TO ZAPOMNI!!

Njihov primarni cilj je namreč, da nas zavarujejo. Možgani začnejo avtomatsko hitro čekirati vse morebitne grožnje. Večina fokusa gre tja in zato je za ohranitev pozitivnega vidika kar naenkrat potrebno vložiti veliko več energije kot pa prej. Zaradi hiper osredotočenosti na negativo kar naenkrat precej težje vidimo, slišimo ali občutimo tiste prijetne, dobre, lepe zadeve v celotni situaciji.

Vse se začne zelo nedolžno, ampak hitro se lahko vse skupaj pretvori v konstantno negativno zanko, katera nas sčasoma, če je ne prekinemo ali ji nasprotujemo, privede do večjih psihičnih stisk.

Ravno to je tisti začaran cikel, ki toliko ljudi prepriča, da je njihovo življenje bedno, da je celotno leto bilo slabo, da se jim nič lepega ne dogaja.  Nadaljujte s tem početjem več let zapored in spoznali boste anksioznost ali celo temne luknje depresije.

Negativne izkušnje so pogosto neizogibne in se jih možgančki bolj oklenejo, ampak kljub temu nam je dana tudi možnost, da se zavestno in namerno odločimo, da bomo v vsakem dnevu, tednu, letu poiskali in pred svoje oči priklicali vse ostale pozitivne, lepe, fantastične, smejoče, prijetne, sončne, tople dogodke in trenutke.

Veste koliko jih je? Ogromno!!!

Za prekinjanje teh negativnih ciklov mojih možgančkov in preusmeritev fokusa na lepe zadevice se sama poslužujem več različnih variant.

Vsak dan zapišem vsaj eno stvar, na katero sem ponosna, da sem jo naredila ali zabeležim eno četudi malo zmago, ki sem jo osvojila. Rada si tudi zapišem nekaj lepega, kar se je zgodilo tisti dan.

Vsak teden naredim pregled tedna in si vzamem čas, da proslavim sebe in svoj napredek in pogledam, kje lahko še napredujem.

Vsak konec leta grem čez več vprašanj v motivacijskem zvezku Ustvarjam sanjsko leto in namensko ozavestim vse najlepše dogodke v odhajajočem letu, vse sprejete odločitve, vse dosežke, vsa nova spoznanja, vse lekcije, novosti, ki so se zgodile.

Vse te vaje mi pomagajo uravnovesiti mojo notranjo miselno tehtnico, da ni stalno pod stresom, črnogleda, prestrašena, jezna, ampak, da postane bolj pomirjena, hvaležna, zagnana, vztrajna in zadovoljna sama s seboj.

Ne gre vse vedno zlahka. Včasih se mi zdi to početje nesmiselno, saj težje najdem tisto lepo zadevico. Možgani me vztrajno hočejo prepričati v nasprotno. Občasno porabiš res kar nekaj energije, da se izvlečeš iz kroga negativnosti. In včasih je lažje, ko besede kar letijo na papir in skoraj zmanjka prostora za pisanje.

Ampak v vsakem primeru, če se odločimo, da bomo zavestno iskali pozitivno in vadili to znova in znova, bo to postala naša nova navada. Ne glede na to, kje je naša štartna črta.

Aneja Štrukelj

Aneja Štrukelj

avtorica, ustvarjalka, coach za tvoje cilje in navade

Avtorica planerja Ustvarjam sanjsko leto in vseh ostalih tiskanih zadevic na tej strani. Tudi mama Tristanu, mama pasji gospodični Šini in partnerka Mihcu. 😉

Avtorja naslovne fotografije sta Pika in Jure iz Ujeti trenutek. <3

Pin It on Pinterest

Share This

Spletna stran za svoje delovanje in beleženje obiska uporablja piškotke, ki ne hranijo vaših osebnih podatkov. Z ogledom spletne strani se strinjate z njihovo uporabo. Več informacij

Nastavitve piškotkov na tej strani so nastavljene na "dovoli piškotke", da vam je omogočena najbolj optimalna izkušnja brskanja po strani. Z nadaljnim brskanjem po strani ali s klikom na "Strinjam se" se s piškotki strinjate. Nastavitev lahko kadarkoli spremenite.

Zapri